Pravi domači segedin
1 ura 30 min
čas kuhanja
Srednja
zahtevnost
20 min
čas priprave
4 osebe
št. oseb
Sestavine
- 600 g svinjskega mesa (pleče ali vrat)
- 500 g kislega zelja
- 1 večja čebula
- 2 stroka česna
- 2 žlici svinjske masti ali olja
- 1 žlica sladke rdeče paprike
- 1 žlička mlete kumine
- 1 lovorjev list
- 1 dl belega vina (po želji)
- 3–4 dl vode ali jušne osnove
- 2 dl kisle smetane
- sol in poper po okusu
Navodila za pripravo
- Priprava osnove
Čebulo drobno nasekljamo in jo na masti počasi pražimo, da postane steklena. Dodamo sesekljan česen in na kratko premešamo. - Dodajanje mesa
Svinjsko meso narežemo na kocke in ga dodamo k čebuli. Na hitro ga popečemo, da se rahlo zapeče in razvije okus. - Začimbe in zelje
Dodamo rdečo papriko, kumino in lovorjev list, hitro premešamo ter dodamo kislo zelje. Po potrebi ga rahlo speremo, če je zelo kislo. - Kuhanje
Zalijemo z vinom (po želji) in vodo ali jušno osnovo. Jed solimo in popramo ter kuhamo na nizkem ognju približno 1 uro, da se meso zmehča in okusi povežejo. - Zaključek
Na koncu v jed vmešamo kislo smetano in kuhamo še nekaj minut, da nastane kremasta, rahlo kisla omaka.
Postrežba in namigi za še boljši segedin
Segedin postrežemo vroč, najbolje s kruhovimi cmoki, kuhanim krompirjem ali svežim kruhom, ki lepo vpije bogato omako. Jed je še posebej primerna za hladnejše dni ali kot krepko domače kosilo.
Namigi za še boljši segedin
- Jed kuhamo počasi, saj se tako okusi lepše povežejo.
- Če želite bolj kremast okus, dodajte malo več kisle smetane.
- Sege din je naslednji dan še boljši, saj se okusi dodatno razvijejo.
Zanimivosti o segedinu
- Segedin ne prihaja iz mesta Szeged
Kljub imenu “segedin” (ali szegedi gulyás) jed pravzaprav ni neposredno povezana z madžarskim mestom Szeged. Ime naj bi nastalo po madžarskem uradniku Józsefu Székelyju, ki je v 19. stoletju v neki gostilni naročil kombinacijo golaža in kislega zelja – in tako naj bi nastala nova jed. - Originalno ime je Székely gulyás
V Madžarski se jed imenuje Székely gulyás, kar pomeni “Székelyjev golaž”, ne pa segedin. Slovensko ime je torej nekoliko “po domače” prirejeno. - Ni pravi golaž
Čeprav ga pogosto primerjamo z golažem, je segedin drugačen – glavna razlika je kislo zelje, ki daje jedi značilen rahlo kisel okus. - Zelo razširjen po srednji Evropi
Jed je iz Madžarske hitro prišla v Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in Češko, kjer ima vsaka država svojo različico – nekje dodajo več smetane, drugje več paprike. - Še boljši naslednji dan
Tako kot številne jedi na žlico je tudi segedin znan po tem, da je naslednji dan še okusnejši, saj se okusi še bolj povežejo. - Tradicionalna “kmečka” jed
Segedin je bil nekoč predvsem praktična jed iz shrambe – kombinacija mesa, kislega zelja in začimb, ki so bile na voljo čez zimo.